The work of Slovenian photographer Izidor Gasperlin spans a diverse array of subjects and styles. His photographs range from intimate black and white portraits to wide, sweeping landscape shots filled with vibrant colors. By creating such a diverse portfolio of work, he is able to constantly surprise his audience and upend their expectations of what he will produce next. In this portrait, he subverts the expectations of the audience by taking a serious and contemplative shot of her child subject.
Rather than attempting to capture an image that portrays the playfulness and blissful happiness...
Pred časom sem v dveh člankih poskušal odgovoriti na vprašanje Ali je fotografija (preveč) obdelana. V njih sem poskušal pojasniti ne samo, da je obdelava nujna. Fotografija nastane šele z obdelavo digitalnih podatkov, pri njihovi interpretaciji pa ima avtor veliko kreativne svobode. A kot povsod, ima ta tudi v fotografiji svoje meje. O tem, kje so, se med fotografi še vedno krešejo mnenja, včasih kar precej nestrpna. Da ne bo nesporazuma, odločno zagovarjam pravico, da vsak gleda na fotografijo s svojimi očmi in kriteriji. Vendar naj bodo pri tem uporabljeni argumenti, ki so konsistentni...
V prejšnjem članku smo ugotovili, da je za nastanek digitalne fotografije nujna računalniška oziroma programska obdelava. Dokler podatkov, ki jih je zajelo tipalo, tako ali drugače ne obdelamo, razpolagamo zgolj z “digitalnim potencialom”, iz katerega je treba fotografijo šele narediti. Sodeč po debatah na spletnih forumih je naslednje vprašanje, ki še vedno precej vznemirja, koliko je fotografija lahko obdelana in kdaj je preveč. Kaj je dovoljeno in kaj ni?
Ti vprašanji si postavljajo tudi udeleženci in žiranti na fotografskih natečajih, kjer je dovoljen samo določen obseg...
Še vedno me preseneti, kako pogosto mi zastavijo to vprašanje na predavanjih in delavnicah. Res gre dostikrat bolj za nesporazum, kot pred nekaj dnevi, ko je tehnično odlično podkovanemu kolegu iz našega foto društva ušlo, da njegova fotka “ni nič obdelana”. Izgleda, da je še vedno precej fotografov, ki ne poznajo najbolje ozadja nastanka digitalnih fotografij. Čeprav je od prvih digitalnih fotoaparatov minilo že več kot 20 let. Naj ta uvod kar zaključim s preprostim in vedno enakim odgovorom na zgornje vprašanje: V digitalni fotografiji ne obstaja fotografija, ki ne bi bila...
O digitalni fotografiji težko še govorimo kot o nečem novem. Digitalizacija je sprejeto dejstvo, čeprav ima fotografiranje na film svoje značilnosti in na določenih področjih tudi prednosti. Iz obdobja fotografiranja na film ostaja vrsto pripomočkov in dodatne opreme, za katero ni povsem jasno, kakšno mesto ima v digitalni fotografiji. Če ga sploh še ima.
Med pripomočki, ki se še vedno množično uporabljajo, se bomo najprej posvetili filtrom. Omejili se bomo zgolj na možnost oziroma smiselnost njihove uporabe. Zelo na kratko lahko odgovorimo na prvo. Filtri gredo fizično skupaj...